CPP

Description

Vprašanja cpp
Luka Colarič
Flashcards by Luka Colarič, updated more than 1 year ago
Luka Colarič
Created by Luka Colarič over 8 years ago
31
0

Resource summary

Question Answer
1.Kdo sestavlja pravosodni sistem? (U-39) V sistemu oblasti je sodna funkcija ena od treh klasičnih vej oblasti. Ustava posebej ureja sodstvo v členih od 125 do 134, državno tožilstvo v 135-136 členu ter odvetništvo in notariat v 137 členu, uporablja pa tudi pojem pravosodje. Tako opredeljuje v prvem odstavku 137.čl.odvetništvo kot samostojno in neodvisno službo, ki jo ureja zakon, in kot »del pravosodja«. Pravosodje je mogoče opredeliti kot sistem sodišč ter drugih organov in služb, ki so trajno povezani z delovanjem sodne funkcije. Pravosodni sistem torej obsega: 1 - vse vrste sodišč (okrajna, okrožna, višja, vrhovno, specializirana) 2 - državno tožilstvo 3 - državno pravobranilstvo (Zakon o državnem pravobranilstvu) 4 - odvetništvo (Zakon o odvetništvu) 5 - notariat (Zakon o notariatu).
2.Vrste sodišč! (U-40) Sodišča so na podlagi Zakona o sodiščih organizirana tako, da sodijo v vseh zadevah na prvi stopnji okrajna in okrožna sodišča. To velja seveda tudi za civilno sodstvo. V Sloveniji je - 44 okrajnih sodišč in - 11 okrožnih sodišč, - 4 višja in - 1 vrhovno sodišče. Imamo pa tudi specializirana sodišča, ustanovljena s posebnim zakonom
3.Zakaj so pristojna okrajna sodišča? (U-40) V civilnih zadevah sodijo OKRAJNA SODIŠČA: a-v premoženjskih sporih, kadar vrednost spornega zahtevka ne presega 2mio SIT b-ne glede na vrednost spora pa tedaj kadar gre za : 1-spore zaradi motenja posesti 2-spore glede služnosti ali realnih bremen 3-spore iz najemnih ali zakupnih razmerij 4-spore o zakonitem preživljanju, če se ti spori ne rešujejo skupaj z zakonskimi spori ali s spori o ugotavljanju ali izpodbijanju očetovstva Okrajna sodišča c- odločajo tudi o zapuščinskih in drugih nepravdnih zadevah d-vodijo zemljiško knjigo in e- odločajo v izvršilnih zadevah.
4.Zakaj so pristojna okrožna sodišča? (U-41) Okrožna sodišča pa v civilnih zadevah odločajo na prvi stopnji a- v premoženjskih in drugih civilnopravnih sporih, za katere niso pristojna okrajna sodišča (zlasti torej v premoženjskih sporih, kadar vrednost spornega zahtevka presega 2mio SIT) b-ne glede na vrednost spora pa tudi: 1-v sporih iz družinskih razmerij (razen v sporih o preživljanju9 2-v gospodarskih sporih 3-v sporih o priznanju tujih sodnih odločb 4-v zadevah prisilne poravnave in stečaja ter likvidacije, kadar je v pristojnosti sodišča 5-v sporih o pravicah intelektualne lastnine. c-Okrožno sodišče vodi tudi sodno register.
5.Zakaj so pristojna višja sodišča in o čem odločajo? (U-40) Višja sodišča so pristojna predvsem 1-za odločanje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih sodišč s svojega območja, 2-za odločanje v sporih o pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči s svojega območja, 3-za odločanje o prenosu pristojnosti z enega na drugo okrajno ali okrožno sodišče s svojega območja 4-in o drugih zadevah, ki jih določajo zakoni. Višje sodišče je torej skupno pritožbeno sodišče okrajnih in okrožnih sodišč na njegovem območju. V Sloveniji imamo torej dve vrsti sodišča prve stopnje (okrajna in okrožna), ki niso v hierarhičnem razmerju, obema vrstama pa je nadrejeno skupno višje sodišče.
6.Državno tožilstvo! (U-44) 7.Kdaj je lahko državni tožilec udeležen v civilni pravdi in kdaj je lahko v njej stranka? (U-241)
8.Državni pravobranilec – kdaj je lahko državni pravobranilec udeležen v civilni pravdi in kdaj je lahko v njej stranka? (U-) Državno pravobranilstvo ureja Zakon o državnem pravobranilstvu. Državno pravobranilstvo pred sodišči zastopa državo, njene organizacije in organizacije v sestavi upravnih organov, ki so samostojne pravne osebe. Pred sodišči je državni pravobranilec zakoniti zastopnik države in omenjenih subjektov. Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti subjektu, ki ga zastopa državno pravobranilstvo, mora predhodno predlagati državnemu pravobranilstvu, da se sporno razmerju razreši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Državni pravobranilec RS nastopa v civilnem sporu pred sodišči kot zastopnik države, njenih organov in upravnih organizacij v sestavi, ki so pravne osebe in na podlagi zakona o državnem pravobranilstvu opravlja vsa procesna dejanja , kot jih je v postopku upravičena opravljati stranka ali udeleženec. Državni pravobranilec v pravnem sistemu Republike Slovenije nima več pooblastil, da bi nastopal kot stranka v postopku!!!
9.Družbeni pravobranilec! (U-45) Po spremembi ekonomskega in političnega sistema je bil družbeni pravobranilec v postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij še vedno pooblaščen varovati družbeno lastnino. Zakon o družbenem pravobranilcu ga še (Url,RS 96/95) vedno ohranja kot varuha družbene lastnine in pravic delavcev in pravi, da bo družbeni pravobranilec deloval do dokončanja sodnih postopkov v zvezi z varstvom družbene lastnine in do uveljavitve novega zakona, ki bo urejal delovna razmerja. V sistemu zasebne lastnine in tržnega gospodarstva družbeni pravobranilec kot varuh družbene lastnine nima več svojega mesta!
10.Kdo je lahko odvetnik? (U-46) Odvetnik je lahko tisti, ki izpolnjuje pogoje predpisane v 25.čl.Zodv.: 1-mora biti državljan RS 2-mora biti poslovno sposoben 3-imeti mora v RS pridobljen strokovni naslov diplomirani pravnik ali v RS nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo pravne fakultete 4-imeti mora opravljen pravniški državni izpit 5-imeti mora 4 leta praktičnih izkušenj kot diplomirani pravnik , od tega najmanj 1 leto pri odvetniku 6-mora aktivno obvladati slovenski jezik 7-mora biti vreden zaupanja 8-imeti mora opremo in prostore.
11.Vloga odvetnika! (U-47) Glavna vloga odvetnika v civilnem pravdnem postopku je zastopanje strank na podlagi pogodbe o mandatu. V skladu s 86.čl.ZPP smejo stranke v cpp opravljati pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu. Pooblaščenec je sicer lahko vsakdo, ki je popolnoma poslovno sposoben. V postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem pa je pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (87/3 ZPP). V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pa je uveljavljeno celo obvezno zastopanje po odvetnikih. Stranka lahko v teh postopkih opravlja pravna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik(96/3 ZPP). V postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem lahko torej stranka načeloma opravlja sama procesna dejanja, kadar pa jih opravlja preko pooblaščenca, mora biti ta bodisi odvetnik ali oseba ,k je opravila pravniški državni izpit. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pa stranka sama ne more opravljati procesnih dejanj, temveč lahko opravlja procesna dejanja samo preko odvetnika. V tem primeru gre torej za obvezno zastopanje po odvetniku.
12.Kdo je lahko notar? (U-48) Za notarja je lahko imenovan tisti, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1-da je državljan RS 2-da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost 3-da ima v RS pridobljeni strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali v RS nostrificirano v tujini opravljeno diplomo pravne fakultete 4-da je opravil pravniški državni izpit 5-da ima 5 let praktičnih izkušenj kot uni. Dipl. pravnik, od tega najmanj 1 leto pri notarju in najmanj 1 leto pri sodišču, odvetniku ali državnem pravobranilcu 6- da je vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata (npr.tega pogoja ne izpolnjuje tisti, kdor je v kazenskem postopku ali je bil obsojen za kaznivo dejanje, dokler se kazenska sankcija po zakonu ne izbriše) 7-da aktivno obvlada slovenski jezik 8-da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje notariata 9-da še ni dopolnil 64 let
13.Kaj je notarska listina? (U-48) 14.Kdaj je notarska listina izvršilni naslov? (U-48) 15.Pogoji za izvršljivost notarskega zapisa! (U-48)
Show full summary Hide full summary

Similar

Finance - izpitna vprašanja
Black Swan
Rimsko pravo: pravo osoba
Elisa Day
Zakon o radu
Ana Pavić
CPP - Module 3
kavita.batra
CPP - Module 2
kavita.batra
CPP - Module 4
kavita.batra
CPP - Module 1
kavita.batra
CPP - Module 6
kavita.batra
CPP - Module 9
kavita.batra
CPP - Module 5
kavita.batra